Nogometaši Olimpije so z naslovom državnega prvaka kronali izjemno uspešno sezono. Velik delež k uspehu ljubljanske zasedbe je prispeval tudi kapetan Marcel Ratnik, ki se bržkone poslavlja od zmajev, čeprav tega uradno še ne želi potrditi.
Steber Olimpijine obrambe je zadnjo tekmo sezone proti Bravu zaradi poškodbe stegenske mišice pospremil z roba igrišča. A njegovi soigralci so tudi brez njegove pomoči mrežo ohranili nedotaknjeno, saj sta se mestna tekmeca razšla brez zadetkov.
A končni rezultat je ostal v senci velikega zmagoslavja, ko so zmaji dvignili pokal za naslov slovenskega prvaka in pričeli z norim rajanjem. Seveda tam ni manjkal niti Ratnik, ki si je po zaključenem polivanju s šampanjcem vzel čas za refleksijo pravkar zaključene sezone.
“Lahko rečem, da je bila za nami težka sezona. Igrali smo v prvenstvu, pokalu in še v Evropi, kjer smo nastopili v izločilnih bojih. Naporna je bila predvsem s kondicijskega vidika. Nabralo se je veliko stvari, svoj davek pa so terjale tudi poškodbe. Bilo je težko, a na koncu smo postali prvaki, kar je bila naša želja in cilj,” je uvodoma dejal 21-letnik, do katerega smo se uspeli prebiti s precejšnjo mero improvizacije in tudi iznajdljivosti.

Prireditelj tekme, tokrat je bil to Bravo, se namreč ni odločil za organizacijo novinarske konference po dvoboju, kar je ob tako pomembnem dogodku, kot je dvig pokala, če že ne sramotno, pa najmanj sila nenavadno.
Kaj bo prineslo poletje?
Čeprav je bil Ratnik že v pretekli sezoni nepogrešljiv člen Olimpijine obrambe, pa se zdi, da je letos napravil še korak naprej v svojem razvoju. Med drugim je od predhodnika Timija Maxa Elšnika prevzel kapetanski trak, prav tako pa si prislužil tudi vpoklic selektorja Matjaža Keka v člansko reprezentanco.
“Sam mislim, da je bila moja sezona kar podobna lanski. Iskreno, težko povem, kaj sem odnesel od letošnje sezone. Mogoče to, da sem moral kot kapetan biti glavni v garderobi oziroma na igrišču ter držal ekipo skupaj, da ni prihajalo do incidentov. A na koncu smo uspešno prehodili našo pot do konca,” je ocenil mladenič in priznal, da gre veliko zaslug za to tudi trenerju Victorju Sanchezu.

“Dejal sem že, da je zelo podoben Albertu Rieri. Do izraza je prišla njegova španska mentaliteta igranja nogometa. Zelo nam je pomagal, v ekipo pa prenesel zmagovalno miselnost. Torej, da smo šli, ne glede na naš način igre, na zmago. Tudi ko nam ni šlo vse po načrtih, smo ostali zbrani. Po drugi strani pa je bila ekipa dovolj izkušena, da se ni ustrašila ničesar,” je poudaril Ratnik, ki bi težko izpostavil trenutek, kdaj jim je bilo najtežje.
Branilec je sicer z uspešnimi predstavami tako doma kot v Evropi nase dodobra opozoril tudi tujino. Zanj so že prihajale ponudbe iz Belgije in ZDA, zanimanje pa je bojda pokazala tudi Crvena zvezda. Je bila sobota torej zadnji dan, ko je stal pred navijači Olimpije? “Tega vam ne morem povedati, ker iskreno ne vem. Prepuščam se toku, svoje bo rekla usoda. Seveda imam željo zaigrati v tujini, a bomo videli, kaj se bo zgodilo poleti,” je bil skrivnosten Ratnik, ki ga je zvečer s soigralci čakal še sprejem v središču Ljubljane.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!