Premier liga
Španska liga – La Liga
Bundesliga
Liga prvakov
Evropska liga
Evroliga
EuroCup
NBA
Slovenija
Liga ABA
ATP World Tour Finals
Pariz
ATP
WTA
Davisov pokal
Medtem ko je evroliga tik pred širitvijo z 18 na 20 klubov, naj bi vsem, ki nimajo stalne licence, postavili visoko ceno za sodelovanje. Se lahko poteza evroligi vrne kot bumerang?
V zadnjem obdobju je že tako košarkarsko razklano Evropo pretresla naslednja bombastična vest. Liga NBA že nekaj let ne skriva aspiracij po širjenju na staro celino, ti načrti pa bi se lahko v bližnji prihodnosti končno uresničili. Bo evroliga dobila zelo resno konkurenco?
Liga NBA sicer že več let tesno sodeluje z Evropo in je od leta 2011 na stari celini gostila 14 tekem rednega dela. V prihodnje si Američani želijo, da bi v Evropi zaživelo samostojno tekmovanje pod njihovim okriljem.
V ozadju se seveda skriva zaslužek. NBA trenutno v Evropi ustvari nekaj sto milijonov evrov prihodka na leto. Zanimanje za košarko na kontinentu narašča, vodilni možje pa so prepričani, da bi lahko košarkarski sistem v Evropi in na Bližnjem vzhodu v malho prinesel kar tri milijarde letno.
Prav finančni aspekt je lahko največja nevarnost za trenutno najmočnejše evropsko klubsko tekmovanje. Med klubi v evroligi je že vrsto let zaznati nezadovoljstvo, da celoten projekt preprosto ni profitabilen, kot je denimo severnoameriška košarkarska liga.
Trenutno vsako leto v evroligi sodeluje 18 klubov, a bomo že v naslednji sezoni po vsej verjetnosti videli širitev na 20. Uradno glasovanje sledi 29. maja. Eden od novincev naj bi bil Dubaj, prav tako pa se bo v evroligo preselil letošnji zmagovalec evropskega pokala – izraelski Hapoel Tel Aviv.
Vse dražja začasna licenca
Evroliga ima sicer 12 stalnih članov z A licenco. Medtem ko klubi z vidika neposrednih prihodkov za sodelovanje prejmejo le drobtinice in vsako leto večinoma poslujejo z velikimi izgubami, naj bi zdaj evroliga ostalim klubom ponujala triletne licence, ki pa še zdaleč ne bodo poceni. Po poročanju Las Provincias naj bi moral vsak klub odšteti kar šest milijonov evrov, torej dva milijona na sezono.
Stalni člani: Real Madrid, Barcelona, Baskonia, Anadolu Efes, Fenerbahče, ASVEL, Maccabi Tel Aviv, Olympiacos, Panathinaikos, Žalgiris, Olimpia Milano, Bayern.
Ni presenečenje, da številni klubi ne kažejo zanimanja za vstop v evroligo. Precej razkrije neodločnost Valencie, ki se je v zadnjem obdobju resno spogledovala s selitvijo v Fibino ligo prvakov, ki je iz leta v leto močnejša. Gre za kratkoročno vizijo, dokler ne bodo jasni podrobnejši evropski načrti lige NBA. V sezoni 2023/24 je Valencia za končno 13. mesto prejela zgolj 230 tisoč evrov nagrade, poroča Las Provincias. BasketNews sicer piše, da naj bi Valencia vendarle bila del evroligaške dvajseterice v prihodnji sezoni.
Španci bi, v primeru da sprejmejo povabilo, nadomestili berlinsko Alba, ki se je poslovila od evrolige in bo naslednje leto nastopala v ligi prvakov. Nemce je ohladila prav napovedana podražitev licence z milijona na dva milijona evrov na sezono.
Najverjetneje bo sodelovanje podaljšal Monaco. Ponudbo pa naj bi imeli na mizi še obstoječi člani Paris, Virtus Bologna, Partizan, Crvena zvezda. Če jo bodo vsi sprejeli, vključno z Valencio, je to 20 klubov za razširjen format evrolige v sezoni 2025/26.
25 let po ločitvi evrolige od Fibe je torej evropska košarka na novem razpotju, vse bolj pa se zdi, da v trenutno najelitnejši evropski košarkarski ligi mrzlično iščejo nove vire prilivov in tudi nove dolgoletne člane, medtem ko postaja ameriška grožnja vse večja. Širitev naj bi se v prihodnje nadaljevala vse do 24 članov, dovolj zgovorno pa je krčevito iskanje prilivov, kar dokazuje letošnji zaključni turnir četverice, ki je po zaslugi arabskih milijonov v Abu Dabiju.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!