Po štirih padcih je Primož Roglič predčasno končal z letošnjo dirko po Italiji. 35-letni Kisovčan je bil že ob tretjem prostem dnevu na robu odstopa, nov poljub asfalta v prvi polovici 16. etape pa je sodu izbil dno. Slovenski šampion se je usedel v ekipni avtomobil, ob tem prizoru pa se spominjamo vseh padcev, ki so tako zelo zaznamovali njegovo kariero.

Primož Roglič končal Giro, Del Toro v veliki godlji

Kolesarstvo

pred 13 minutami 3

Kolesarstvo

pred 13 minutami 3

Srhljivi prizori, hud padec na Giru (VIDEO)

Kolesarstvo

14:45 0

Kolesarstvo

14:45 0

Padec na makadamskem odseku 9. etape, trd poljub asfalta na ogledu kronometrske proge na etapi pozneje. Spolzke kocke v Gorici in množičen padec, v katerega se je ujel tudi 35-letni Zasavec, zdaj pa še nov zdrs na mokrih tleh ob začetku zadnjega tedna. Primož Roglič, ki je bil po izgubi časa na nedeljski etapi že tik pred odstopom, a je kljub dnevu premora, ko ni mogel sesti na kolo, prišepal na start zadnjega tedna Gira. Ter ga po dobrih 100 kilometrih torkovega dirkanja tudi predčasno končal. 

Ob številnih uspehih, ki jih je petkratni zmagovalec grandtourov dosegel po selitvi iz smučarskih skokov v kolesarstvo, pa njegovo kariero žal zaznamujejo tudi številni padci. Dovolj pove že podatek, da je v zadnjih sedmih letih na tritedenskih dirkah vselej končal med prvo trojico ali pa ni prišel do cilja. Na svojem 16. grandtouru je še petič predčasno končal z dirkanjem – po Touru (2021, 2022 in 2024) ter Vuelti (2022) zdaj prvič še z Girom.

Ob tej priložnosti osvetljujemo vse njegove padce, ki jih je bilo v zadnjih letih res veliko, a ob tem že v isti sapi dodajamo, da se je po vsakem pobral in se v kolesarsko karavano vrnil še močnejši.

Vsi padci Primoža Rogliča:

Po uspešnem začetku v Albaniji, ko je dva dni nosil tudi rožnato majico, so se težave za kapetana Red Bulla na tokratnem Giru začele ob koncu prvega tedna, ko je bil vpleten v padec na makadamskem odseku kopije dirke Strade Bianche. Čeprav za zaplet ni bil niti približno kriv sam, ga je poznejši defekt potisnil v težave in izgubo časa, saj je v Sieno prišel z minutnim zaostankom za glavnimi tekmeci.

Nekaj izgubljenega časa je Roglič pridobil že na naslednji etapi, ko je bil po dnevu premora na vrsti kronometer od Lucceja do Pise. Toda dan se za nekdanjega olimpijskega prvaka v vožnji na čas ni začel najbolje – že na ogledu trase je namreč na mokrem cestišču grdo padel na desno ramo, ki jo je bil pred tremi leti primoran operirati.

Težave so se nadaljevale na ‘slovenski’ etapi, ko je bil spet žrtev slabega vremena in zdrsa drugih kolesarjev. Čeprav ni bilo jasno takoj, se je zasavski orel tudi v Gorici dotaknil tal, kar je malce pokvarilo vzdušje med številnimi slovenskimi navijači.

Vse težave so se kopičile, Roglič pa je posledično slab dan doživel na 15. etapi, ko je ob vzponu na Dori zaostal za kapetani in v skupnem seštevku zdrsnil na 10. mesto. Pri Bori so se spraševali, ali je sploh smiselno nadaljevati z Girom. Roglič na prosti dan sploh ni sedel na kolo, vseeno prišel na start zahtevne 16. etape, kjer pa je slabih 100 kilometrov po startu nov padec na mokrem spustu dokončno zapečatil njegovo odločitev: odstop z dirke po Italiji.

Žal tudi lanska sezona, prva v dresu novega delodajalca, Rogliču ni prizanesla s padci. Najhuje jo je skupil na dirki po Franciji, ki si ga je skupaj z ekipo postavil za glavni cilj sezone. V hitrem zaključku 12. etape se je spet znašel na napačnem mestu v napačnem trenutku. Kazahstanec Aleksej Lucenko je ‘poletel’ prek cestnega otočka na sredini in pristal točno pred Slovencem. Rešitve ni bilo, ‘salta’ pa je bila preveč, zato je Roglič še tretjič zapored (po letih 2021 in 2022) odstopil pred zaključkom Toura.

Pestro je bilo tudi že prej na dirki po Dofineji, ki jo je Rogla sicer v začetku junija še drugič v karieri osvojil. Najprej je padel tik pred ciljem 3. etape, ko sta se na tleh znašla z Remcom Evenepoelom, a jo je takrat na srečo brez posledic. Enako kot tudi na kaotični peti etapi, ko je bil spet prisoten dež, organizatorji pa so tisti dan dirkanje zaradi množične nesreče nevtralizirali.

Že druga dirka v dresu Bore sicer ni šla po načrtih nekdanjega smučarskega skakalca. Slovenskim ljubiteljem kolesarstva je med aprilsko dirko po Baskiji dvakrat zastal dih. Najprej tik pred ciljem 3. etape, ko je Roglič iz še vedno neznanega razloga padel in z glavo treščil ob tla. Čudežno jo je odnesel zgolj s praskami, tako da je uspešno prišel do cilja v Altsasuju in obdržal rumeno majico.

Dan pozneje se je pojavil na startu, ciljne črte pa takrat ni videl. Neslavni desni zavoj na spustu s prelaza Olaeta je na tla spravil kar 12 kolesarjev, med njimi tudi Rogliča, Remca Evenepoela in Jonasa Vingegaarda. Slovenec jo je v primerjavi z Belgijcem (zlomljena ključnica in lopatica) in Dancem (zlomljena rebra, ključnica in predrto pljučno krilo) odnesel veliko bolje. Brez zlomov, le s praskami in odrgninami.

Če sta bila oba padca v Baskiji videti zelo grdo, jo je Kisovčan bolje odnesel v zadnji sezoni pri Jumbo-Vismi. V letu 2023 se je na tleh znašel dvakrat, obakrat na grandtouru. Na dirki po Španiji, na kateri je tudi po moštvenih dogovorih osvojil končno tretje mesto, je padel v 2. etapi. V okolici Barcelone se je zaradi spolzkega in mokrega cestišča znašel na tleh v družbi Gerainta Thomasa, a na srečo brez posledic.

Z Valižanom sta si ’asfalt delila’ tudi na Giru, znova v dežju. V 11. etapi so se v ostrem zavoju na tleh pravzaprav znašli vsi trije takrat vodilni kolesarji dirke po Italiji, a če sta Roglič in Thomas lahko nadaljevala, jo je slabše odnesel Tao Geoghegan Hart. Britanec si je poškodoval kolk in odstopil. Slovenski šampion je nesrečo podoživel v svojem slogu (“Zdaj sem nekaj gramov lažji”), na koncu pa po nepozabnem kronometru na Svete Višarje osvojil rožnato majico.

Slabše jo je Roglič odnesel v letu 2022, v katerem je bil glavni cilj dirka po Franciji. A se ni izšlo po načrtih: v peti etapi, tisti po kockah severnega pekla, je padel prek neslavne bale sena in si izpahnil ramo. Še več, naravnal si jo je sam. Kljub temu je vztrajal vse do 15. etape, vmes pa je Jonas Vingegaardu z ekipno taktiko v 11. etapi pomagal zlomiti Tadeja Pogačarja na vzponih na Galibier in Granon.

Rezultatski izpad je želel nadomestiti na Vuelti, kjer mu je v zadnjem tednu kazalo odlično v lovu na vodilnega Evenepoela. A v 16. etapi, ko je želel proti Belgijcu pridobiti vsako sekundo, je v zaključnem sprintu trčil v Britanca Freda Wrighta in znova končal na tleh. Bolečine naslednji dan so bile prehude, da bi lahko nadaljeval. Poškodovana rama pa je po koncu sezone potrebovala operacijo, po kateri se je Roglič v letu 2023 vrnil kot prerojen.

Padca sta aktualnemu olimpijskemu prvaku v kronometru načrte v Franciji pokvarila že leta 2021. Najprej na spomladanski dirki Pariz-Nica, ko je bil po sedmih etapah v trdnem vodstvu. Toda zadnji dan je dvakrat padel (takrat si je prvič poškodoval ramo), močno zaostal in v skupnem seštevku padel na 15. mesto.

Podobna zgodba pa se je ponovila tudi na Touru, kjer je bil na tleh ob zaključku 3. etape. Takrat sta se s krmili zapletla s Sonnyjem Colbrellijem, slabšo pa je potegnil Slovenec. Odgrnjen je pripeljal do cilja in vztrajal do konca 7. etape, ob koncu prvega tedna pa so bile bolečine prehude in pred traso do tretjega doma v Tignesu se je poslovil od rumenih sanj. Kako močan, predvsem psihično, je ob vseh nesrečah in rehabilitacijah, je pokazal kmalu zatem, ko je v Tokiu na omenjeni vožnji na čas odpihnil konkurenco in osvojil zlato kolajno.

Brez posledic pa sta na srečo minila padca v 10. etapi Vuelte, ko je na klancu kot vodilni napadel ostale favorite in se jim odpeljal, a je na spustu v lovu na ubežnike pretiraval in zdrsnil. Kljub temu je v cilj prišel z ostalimi kapetani, znova pa je bil na tleh dva dni pozneje v skupinskem padcu na spustu. Kljub temu je na koncu še tretjič zapored postal kralj španskih cest.

V zaradi pandemije skrajšani sezoni 2020 je bilo na sporedu veliko manj tekmovalnih dni, a tudi tisto Rogličevo leto je zaznamoval padec. Na ogrevalni preizkušnji po Dofineji je v rumenem predzadnji dan grdo padel in se porezal po boku in zadnjici. Preveč, da bi naslednji dan lahko startal, skupno zmago pa je prepustil zdajšnjemu moštvenemu kolegu Daniju Martinezu. Čez dva tedna se je pojavil na startu Toura, ki pa ga je prav tako izgubil na predzadnji dan po kronometru na La Planche des Belles Filles, kjer je vesoljsko predstavo uprizoril Pogačar. Še danes ostaja vprašanje, ali bi mu bil stoodstotni Roglič kos?

Že v letu 2019, prvem letu, v katerem je Roglič resneje in odkrito napadal skupne seštevke največjih dirk, pa ni šlo brez nesreč. Gneča in napad Movistarja, ki je virtualno celo prevzel rdečo majico, v 19. etapi ter trk v stoječi motor na makadamu Andore v 9. etapi slovenskemu šampionu nista preprečila naskoka na prvo skupno zmago na Vuelti.

Precej bolj tragično pa bi se lahko končal padec v 15. etapi Gira. Zaradi mehanske okvare je potreboval novo kolo, ker pa so njegovi šefi ravno takrat opravljali malo potrebo, je dobil le menjavo sotekmovalca Antwana Tolhoeka. Z željo po zmanjšanju zaostanka je Roglič na spustu v okolici Coma pretiraval in v eni od serpentin bi skoraj poletel čez ogrado. Proti Richardu Carapazu in Vincenzu Nibaliju je tisti dan izgubil 40 sekund, po drugih zdravstvenih (želodčnih) težavah pa je na koncu izvlekel skupno tretje mesto prav za omenjenima. Na tisti italijanski pentlji je bil na tleh sicer že v začetku 6. etape, a tudi takrat brez posledic.

Tako se je tudi vse skupaj začelo

Ko potegnemo črto, se je Roglič v slabih šestih letih na tleh znašel 21-krat. Veliko ali malo, lahko presodite sami. Dejstvo pa je, da se je član rdečih bikov vedno pobral, nadaljeval in se po morebitni rehabilitaciji vrnil še močnejši. Pravzaprav pa se je njegova celotna kolesarska zgodba začela zaradi padca: leta 2007 je še kot smučarski skakalec hudo padel na letalnici v Planici, takrat pa je tudi prvič začel resneje razmišljati o menjavi športa. Kako se je odločil in kaj je sledilo, pa je dobro znano …

Letošnji Giro bo Rogliču vseeno ostal v spominu tudi po tem, da je znova oblekel rožnato majico, obenem pa je s karavano zavil tudi na slovenske ceste. In kaj sledi?  Če bo okrevanje potekalo uspešno, se bo Roglič po odstopu posvetil naslednjemu cilju sezone – dirki po Franciji, ki bo na sporedu od 5. do 27. julija.