
Tia in Tina Clayton sta jamajški sprinterki, na kateri je atletski svet pozoren že nekaj časa, čeprav sta stari komaj 20 let. Spoznajte supernadarjeni sestri dvojčici, ki vse bolj silita v ospredje svetovnega sprinta.
Na zadnjem mitingu diamantne lige, prejšnji petek v Dohi, so bile pred ženskim sprintom na 100 metrov vse oči uprte v eno najboljših v zgodovini ženskega sprinta na 100 metrov – petkratno svetovno in dvakratno olimpijsko prvakinjo v tej disciplini Shelly-Ann Fraser-Pryce.
Toda po koncu ene najrazburljivejših disciplin vsakega atletskega mitinga v središču pozornosti ni bila 38-letna legendarna Jamajčanka, ampak njeni 18 let mlajši rojakinji.
Z najboljšim izidom sezone na svetu 10,92, ki ga je dosegla ob še dovoljeni pomoči vetra (+2,0 m/s), je zmagala Tia Clayton, druga pa je bila z rezultatom 11,02 Tina Clayton.
Naslednici velikih jamajških sprinterk
20-letni jamajški dvojčici, ki sta 17. avgusta 2004, ravno v času olimpijskih iger v Atenah, prijokali na svet v razmaku petih minut, veljata za največja upa svetovnega sprinta.
Že nekaj let ju označujejo kot naslednici Fraser-Pryce, Elaine Thompson-Herah, Shericke Jackson, Veronice Campbell Brown in preostalih sijajnih jamajških sprinterk, ki so v zadnjem desetletju in več osvajale medalje na največjih tekmovanjih.
Pravzaprav se je lani sploh prvič po daljnem letu 1988 in igrah v Seulu, ko je bil svet precej drugačen, zgodilo, da Jamajka v ženskem sprintu ni osvojila olimpijske medalje v kraljevski disciplini – sprintu na 100 metrov.

Opazili so ju, ko sta bili stari vsega devet let
Sestri Clayton sta tu, da se to v naslednjem desetletju, desetletju in pol, ne zgodi več. Rodili sta se v enem najbolj ruralnih predelov Jamajke, Westmorelandu, kjer ju je že kot devetletnici opazil jamajški trener Michael Dyke.
“Od prvega trenutka, ko sem ju zagledal, sem vedel, da sta nekaj posebnega, in ju povabil, da trenirata pod mojim vodstvom,” se spominja priznani srednješolski trener z Jamajke, ki sta se mu dvojčici Clayton v 145 kilometrov oddaljenem Frankfieldu pridružili nekaj let pozneje, ko sta začeli hoditi v srednjo šolo.
Ena je drugi ukradla svetovni rekord do 15 let
Širni atletski svet sta nase prvič opozorili februarja 2019. Tia je takrat 100 metrov pretekla v času 11,37 in postavila svetovni rekord v kategoriji deklic do 15 let, ki pa je trajal vsega mesec dni – do trenutka, ko ga je njena sestra Tina premaknila na 11,27.
V zadnjih letih je sicer drugače – Tia se je lani kot najstnica prebila v finale olimpijskih iger in tam zasedla sedmo mesto, medtem ko se Tina v Pariz sploh ni uvrstila –, toda pred tem je bila lastnica najboljšega izida na svetu ta hip v senci svoje sestre, ki je nizala uspehe enega za drugim.

Najprej je blestela Tina, …
Tina je leta 2021 na svetovnem mladinskem prvenstvu (do 20 let) v Nairobiju v Keniji z rezultatom 11,09 postala svetovna prvakinja in drugo najboljšo za seboj pustila za kar 30 stotink, čeprav je bila stara komaj 16 let. V Keniji se je zlate medalje razveselila še z jamajško štafeto 4×100 metrov, v kateri ji je družbo delala tudi sestra.
Leto pozneje je Tina na svetovnem mladinskem prvenstvu v Caliju osupnila še bolj. Zmagala je z rekordom prvenstev 10,95 in še drugič zapored postala mladinska svetovna prvakinja. Še drugič v nizu je do zlate medalje prišla z jamajško štafeto 4×100 metrov, ki je v finalu odtekla mladinski svetovni rekord 42,59. Tudi tokrat je z njo tekla Tia.
Podobno je bilo tudi v naslednjih dveh letih, po koncu srednje šole pa je v ospredje stopila Tia. Leta 2022 sta se pridružili klubu MVP, začeli trenirati pod vodstvom priznanega jamajškega trenerja Stephena Francisa (ob Fraser-Pryce in Thompson-Herah je treniral tudi nekdanjega svetovnega rekorderja v teku na 100 metrov Asafo Powella) in stopili na pot profesionalk.

… potem je v ospredje stopila Tia
Medtem ko je napredek Tine od takrat nekoliko zastal, pa je Tia kmalu eksplodirala. Lani je prav na jamajškem prvenstvu, ki je štelo kot kvalifikacije za olimpijske igre, osupnila z novim osebnim rekordom 10,86, medtem ko Tina lani ni zmogla hitreje od 11,13.
Tia je izjemno nastopila tudi v Parizu in ob rahlem vetru v hrbet (+0,2 m/s) v polfinalu navdušila z rezultatom 10,89, v finalu pa z 11,04 prehitela le eno tekmovalko. Tri tedne po prihodu iz Pariza je nase močno opozorila še enkrat in z rezultatom 10,83 v odlični konkurenci zmagala na mitingu diamantne lige v Chorzowu na Poljskem.
Ta izid sicer uradno ni štel, saj je bila pomoč vetra premočna (+2,9 m/s), a je poslala jasno sporočilo – svet, pazi se me, prihajam!
Že v prvem letošnjem nastopu na 100 metrov je bilo podobno – z izjemnim začetkom sezone v Dohi je dala jasno vedeti, da ima letos najvišje cilje in bo na septembrskem svetovnem prvenstvu v Tokiu merila na prvo medaljo z največjih članskih tekmovanj.

Prvi sestri na stopničkah največjih tekmovanj?
Kaj pa na vse to pravi njena sestra?
“Trenutno je Tia boljša od mene, nanjo sem lahko le ponosna, toda to še zdaleč ne pomeni, da ne verjamem vase. Kje pa, prepričani bodite, da jo želim premagati na vsaki tekmi, na kateri se meriva med seboj. Čaka naju še izjemno veliko razburljivih obračunov. Verjamem, da jo lahko kmalu spet prehitim, predvsem pa je pomembno, da ena drugo siliva k napredku,” pravi Tina, ki je v Katarju prvič stala na stopničkah diamantne lige.
Z izidom 11,02 je dala vedeti, da se utegne letos vrniti na stara pota in svetovni vrh – potem ko je v mladinski konkurenci osvojila vse, kar se je osvojiti dalo – krojiti tudi v članski konkurenci.
Ne bodite torej presenečeni, če bosta na naslednjih velikih tekmovanjih na stopničkah ženskega sprinta stali obe. Če bo temu res tako, se bo kaj takega zgodilo sploh prvič v zgodovini atletike.
Atletski svet nestrpno pričakuje, kaj senzacionalni jamajški dvojčici pripravljata v prihodnosti …
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!