Nova vrsta dopinga, ki buri duhove

Mikolas Alekna in Matthew Denny. FOTO: Profimedia.

Neverjetni rezultati v metu diska, ki smo jih pred tednom dni videli v Ramoni v ZDA, kjer je znova padel svetovni rekord, so odprli razpravo o nekoliko drugačni vrsti dopinga, kot smo jih v atletiki in športu vajeni.

Do lanskega leta je svetovni rekord Jürgena Schulta, ki je junija 1986 v Neubrandenburgu v takratni Vzhodni Nemčiji disk vrgel 74,08 metra daleč, veljal skoraj 38 let. To je bil najstarejši svetovni rekord v moški atletiki.

Potem je Mikolas Alekna 13. aprila lani v Ramoni v ZDA z rezultatom 74,35 metra ta mejnik izboljšal za 27 centimetrov in popravil najstarejši svetovni rekord v moški atletiki.

Litovec je v nadaljevanju sezone kljub daleč najboljšemu izidu leta na svetu ostal brez zlatih medalj na obeh velikih tekmovanjih, ki sta bili na sporedu lani – na evropskem prvenstvu v Rimu je osvojil bronasto, na olimpijskih igrah v Parizu pa srebrno kolajno.

Pred osmimi dnevi se je 22-letni Alekna, sin nekdanjega dvakratnega olimpijskega prvaka v metu diska Virgiliusa Alekne, vrnil v Ramono in postal prvi človek, ki je disk vrgel prek 75 metrov.

Rekorden met Mikolasa Alekne:

Svoj prejšnji rekord je presegel že v prvi seriji (74,89 metra), pozneje pa je njegov disk poletel do 75,56 metra, kar pomeni, da je skoraj štiri desetletja nedotakljiv Schultov mejnik presegel za skoraj meter in pol.

Ne samo to, dlje od Nemčevega do lani “večnega” rekorda je na istem mitingu vrgel tudi Matthew Denny, ki je dosegel rezultat 74,78 metra.

Tretjeuvrščeni z olimpijskih iger v Parizu je v tednu pred tem v Ramoni metal še dvakrat. Najprej je disk vrgel 72,07, potem pa 74,25 metra daleč, kar je peti najdaljši met v zgodovini.

Pred tem 28-letni Avstralec diska nikoli ni vrgel prek 70 metrov. Njegov osebni rekord z zaključka diamantne lige septembra lani v Bruslju je bil 69,96 metra.

Pet najdaljših metov v v zgodovini metu diska:

75,56 metra – Mikolas Alekna, 13. april 2025 (Ramona, ZDA)
74,89 metra – Mikolas Alekna, 13. april 2025 (Ramona, ZDA)
74,78 metra – Matthew Denny, 13. april 2025 (Ramona, ZDA)
74,35 metra – Mikolas Alekna, 14. april 2024 (Ramona, ZDA)
74,25 metra – Matthew Denny, 10. april 2025 (Ramona, ZDA)

Noro daleč so metali tudi preostali

V Ramoni so na eni tekmi padli kar štirje od petih najdaljših metov v zgodovini moškega meta diska, videli pa smo še nekaj izjemnih rezultatov.

Disk so prek 70 metrov vrgli še kar štirje atleti – Američan Sam Mattis (71,27), Nemec Clemens Prufer (71,01), Britanec Lawrence Okoye (70,76) in še en Nemec, Mika Sosna (70,01).

Izjemen rezultat je uspel tudi dvakratni olimpijski prvakinji v metu diska Valerie Allman, ki je z rezultatom 73,52 metrov popravila ameriški rekord in poskrbela za najdaljši met v zadnjih 36 letih (svetovna rekorderka je Nemka Gabriele Reinsch s 76,80 iz leta 1988). Svoj prejšnji osebni rekord iz leta 2022 je Američanka popravila za več kot dva metra.

Izjemen rezultat, petega najdaljšega v zgodovini ženskega meta kladiva, je dosegla tudi Američanka Rachel Richeson, ki je z 78,80 za kar štiri metre popravila svoj prejšnji osebni rekord.

Kristjan Čeh: V Estoniji bi ob takem vetru razglasili rdeči alarm

Kako izjemni so bili rezultati v Ramoni, potrjuje dejstvo, da je Kristjan Čeh, nekdanji svetovni prvak, aktualni svetovni podprvak in evropski prvak v metu diska, sezono prejšnji mesec začel z rezultatom 65,69 metra. Njegov osebni rekord iz leta 2023, ki ga uvršča na šesto mesto večne lestvice, znaša 71,86 metra.

Kristjan Čeh. FOTO: Guliverimages.

“Dobro je sicer, da se rekord izboljšuje, a so bili v Ramoni vremenski pogoji, kar zadeva veter, nenormalno dobri. V Estoniji, kjer sem bil takrat, so v medijskih poročilih govorili, da bi ob vetru s hitrostjo 70 kilometrov na uro ali več razglasili rdeči alarm. Vsi vrtovi lokalov bi se takoj zaprli, prebivalce pa bi pozvali, naj ostanejo v zaprtih prostorih,” je razmere slikovito opisal najboljši slovenski atlet zadnjega obdobja na nedavni novinarski konferenci v Novem mestu.

Ob tem je napovedal, da se bo prihodnje leto tekmovanja v Ramoni udeležil tudi sam in tam napadel svetovni rekord.

Vremenski doping, ki bi ga morali prepovedati

“To nima smisla, ne gre za isti šport,” je nedavne nenormalne dosežke komentiral Staffan Jonsson, trener nekdanjega olimpijskega, svetovnega prvaka, Šveda Daniela Stahla.

“Tukaj piha kot noro. Nobenega dvoma ni, da je to prizorišče idealno za nevsakdanje dolge mete,” je o tem povedal olimpijski prvak v teku na 800 metrov iz Atlante Vejborn Rodal, ki je zdaj strokovni komentator norveške televizije NRK.

“Ne vem, ali naj se smejem ali jokam. Tekmovanje ob orkanskem vetru je preprosto smešno. To je vremenski doping, ki bi ga morali prepovedati,” je o razmerah, ki se zdijo neregularne, a to formalno niso, povedal Mats Wennerholm, dolgoletni novinar švedskega časopisa Aftonbladet, ki atletiko spremlja že skoraj pol stoletja.

S tem je odprl temo, ki je v zadnjem tednu močno razburkala atletski svet.

Prizorišče Millican Field v Ramoni v ameriški zvezni državi Oklahoma, kjer so padali rekordi – tamkajšnji miting spada v bronasto kontinentalno serijo (četrti kakovostni razred mitingov Svetovne atletike) – nima tribun, ima pa več krogov za metanje, obrnjenih v različne smeri.

To organizatorjem omogoča, da tekmovanje prilagodijo trenutnim vetrovnim razmeram – kar so tudi tokrat storili.

Veter je pihal zelo močno, a bodo rezultati kljub temu skoraj zagotovo tudi uradno priznani.

Svetovna atletika: Rezultati bodo obveljali

Po tem mitingu, ki so ga ameriški športni mediji poimenovali “dan pošastnih metov”, je v odgovoru za The Athletic to potrdil tudi tiskovni predstavnik Svetovne atletike.

“Tekmovanje v Ramoni je certificirano tekmovanje, ki ga nadzorujejo sodniki Svetovne atletike. Pri metih omejitev glede pomoči vetra ni, saj bi bilo nemogoče določiti točko, na kateri bi veter izmerili – glede na širino območja za metanje in veliko površino, ki jo pokriva tekmovališče. Veter veliko bolj kot na manjše predmete vpliva na velike površine, kot je človeško telo. Rezultati, doseženi v Ramoni, ustrezajo predpisom Svetovne atletike in bodo, kot vedno, ratificirani v skladu z običajnimi postopki (doping, oprema …),” je povedal Jamie Fox.

Naprava, s katero na atletskih tekmovanjih merijo hitrost vetra. FOTO: Guliverimages.

To pomeni, da bodo rekordni meti z omenjenega tekmovanja – če so tekmovalci uporabljali ustrezno opremo in niso kršili dopinških pravil – obveljali in bodo v nekaj mesecih tudi uradno potrjeni.

Omejitve pomoči vetra v disciplinah meta v atletiki torej za zdaj še vedno ne obstajajo, čeprav postaja vse bolj očitno, da bi skorajda morale.

Zdi se, da lahko ob farmakološkem, genskem, krvnem in tehnološkem dopingu zdaj govorimo tudi o vremenskem dopingu. Če kdaj, smo potrditev tega videli prav na zadnjem mitingu v Ramoni.

Katere omejitve vetra v atletiki poznamo?

Omejitve pomoči vetra v atletiki veljajo v sprintih na 100, 200, 100 ovire in 110 metrov ovire ter v skoku v daljino in troskoku, v katerih je dovoljena meja vetra do vključno dva metra na sekundo v hrbet.

V mnogobojih povprečje v vseh teh disciplinah prav tako ne sme preseči dva metra na sekundo, v nobeni pa ne sme biti večja od štiri metra na sekundo.

Če je drugače, rezultati uradno ne veljajo.